Leži v jugozahodnem delu srednjeveškega mestnega jedra, ob nekdanjem sotočju Sušnice in Savinje. Prvič se grad, takrat še samo stolp, omenja kot zastavna posest v listini leta 1323. Kasneje so grofje Celjski stolp prezidali in povečali ter si v njem uredili prebivališče. Spodnji grad je v času Celjskih veljal za eno najlepših renesančnih stavb na Slovenskem. V bojih za celjsko dediščino je bila stavba oplenjena (Jan Vitovec), kasneje pa je v njej bil sedež celjskega vicedomskega urada. Grad je bil dobro utrjen in obdan z obzidjem, vendar je kasneje doživel podobno usodo kot njegov predhodnik stari grad; postal je zanemarjen. Sredi 16. stoletja so ga delno prenovili, v letih 1748–1750 pa so po naročilu Marije Terezije grad prezidali v vojašnico. Sprva so v njej nastanili vojne ujetnike iz avstrijsko-pruske vojne (1757), kasneje pa je stavba vse do začetkov osemdesetih let tega stoletja služila kot vojašnica.
DELI S PRIJATELJI
