Po smrti Ulrika Celjskega se je Celje še naprej razvijalo v trgovsko-obrtniško in upravno središče "celjske četrti", v kateri so Habsburžani, dedni nasledniki Celjanov, združili večino nekdanje celjske posesti v tem delu slovenskega ozemlja in postavili vicedomski urad, podrejen neposredno cesarju. Čeprav brez svojih knezov, so meščani Celja znali izkoriščati pomembne privilegije, ki jih je mestu podeljeval vsakokratni deželni knez, posebno pa so znali izkoristiti ugodno prometno lego ob pomembni trgovski poti, ki je takrat povezovala politično pomembno Ogrsko s kulturno in gospodarsko bogato Italijo. Pa vendar so se na pragu novih dogodkov tudi v deželi ob Savinji morali spoprijemati s številnimi preizkušnjami, zlasti z naravnimi katastrofami, ki so vnašale med meščane in okoliške prebivalce nemir in strah.
DELI S PRIJATELJI
