Prihod Keltov v celjsko kotlino ni pomenil samo zamenjavo enega plemena z drugim. S Kelti je prišlo do uveljavitve močno razširjene etnične skupine z močno državno organizacijo, značilno za celotno takratno srednjo in zahodno Evropo. Kelti so k nam prinesli latensko kulturo, katero so odlikovali predvsem predmeti iz železa. Keleia je v stoletjih pred našim štetjem postala eno najpomembnejših mest (oppidum) v keltskem Noriku, ki je gojilo gospodarske stike tudi s predhodniki Rimljanov. Zlasti noriško železo, pa tudi zlato, sol in ostalo trgovsko blago, po katerem tudi v bogatem Rimu ni nikoli zmanjkalo povpraševanja, je mestu ob Savinji dvignilo ugled. Zato ne čudi, da je bila Kčleia, ki je v 1. in 2. st. pr. Kr. postala eno najpomembnejših obrtnih in trgovskih središč v Noriku s celo svojo kovnico velikih in malih srebrnikov, poznana tudi starim Grkom.
Vlogo ugodne lege kčleianske naselbine ob takrat plovni Savinji in jantarni cesti, ki je vodila skozi naše kraje in povezovala Baltik z Mediteranom, so že zelo zgodaj spoznali tudi Rimljani, ki so leta 16 pr. Kr. brez bojev priključili Noriško kraljestvo (Regnum Noricum).
Poleg bogato ohranjene materialne kulture so Kelti naslednikom zapustili tudi številna poimenovanja krajev in rek. Ne samo ime mesta Celja (Kčleie), tudi ime Savinje in celo Save je keltskega izvora, enako kot večina imen gora v vzhodnem alpskem predgorju.
