Konec 19. stol. je dotlej mirno mesto zaznamovala vrsta dogodkov, ki niso napovedovali nič dobrega. Tudi v Celju je, podobno kot v ostalih mestih takratne Avstrije, prišlo do močne zaostritve nacionalnih odnosov. V nekaj letih so se Celjani razdelili na Nemce in Slovence. Vsak Celjan je bil prisiljen, ne glede na status ali socialni položaj, opredeliti se in do razpada monarhije sta celjsko politično in družabno sceno obvladovali gesli, nemško "Hie Deutsche - hie Slowenen" in slovensko "Svoji k svojim". Vrsta spopadov med meščani je na mesto metala slabo luč. Slovensko-nemških nasprotij, ki so se kovala v slovenskem Narodnem domu (zgrajenem leta 1896) na eni in nemškem Deutsches Haus (zgrajenem leta 1907) na drugi strani, niso mogle preprečiti niti modernizacija in higienizacija mesta oziroma sodobne pridobitve takratnega časa, kot sta na primer prvi telefon v mestu leta 1902 ali elektrifikacija mesta leta 1913.
DELI S PRIJATELJI
