(Celje ok. 1430- Konstanca, 25.4.1496)
Cesarja učil slovenščino
»Thomas de Cilia« je bil prvi humanistični učitelj bodočega velikega podpornika cesarja Maksimilijana I. in je v tej vlogi bil seveda izredno pomemben za nadaljnji razvoj humanizma severno od Alp. Verjetno je to nalogo prevzel hkrati z vstopom v cesarsko pisarno, zagotovo pa leta 1471, ko je 12-letnemu nasledniku na cesarskem prestolu prepustil dva svoja rokopisa, ki ju danes hrani Avstrijska nacionalna knjižnica. V poznejših letih je kot izkušen jurist in vešč diplomat mladega prestolonaslednika uvajal tudi v državniške, upravne in zunanjepolitične posle. Pri vsem tem pa je izredno zanimivo, da naj bi Tomaž iz Celja svojega gojenca učil ne le latinščine, pač pa tudi slovenskega jezika. Historične raziskave so pokazale, da je cesar Maksimiljan med drugimi jeziki »lomil« tudi slovenščino. Da pa ga je tega jezika naučil prav Tomaž Prelokar, najbolj govori v prid dejstvo, da je že začetnik humanizma v avstrijskih deželah, Enej Silvij (sicer velik nasprotnik Celjanov in kasnejši papež Pij II.) izhajal iz načela po enakovrednem vrednotenju vseh živih jezikov, kar je v praksi sam zastopal tudi pri vzgoji mladega cesarja Ladislava Postuma. Humanistom, ki so imeli to srečo, da so bili blizu cesarja, se je očitno zdelo zelo pomembno, da mu kot vladarju narodnosti z različnimi jeziki znanje le teh lahko zelo koristi. In Tomaž Prelokar pri tem vsekakor ni mogel biti izjema.
Pomembni Celjani v Evropi:
- Rimski senator Tit Varij Klemens (Titus Varius Clemens)
- Grof Herman II. Celjski
- Nemška in češka kraljica Barbara Celjska
- Brikcij Preprost
- Tomaž Prelokar
- Janez Žiga Valentin Popovič
Pomembni Evropejci v Celju: