Po visokih položajih v rimski družbi je uspešno poseglo tudi nekaj posameznikov. V vrste rimskih vitezov so zaradi svojega bogastva prišli člani družine Rufijev. Tit Varij Prisk (Titus Varius Priscus) iz družine Varijev je po uspešni vojaški karieri postal prokurator v eni od rimskih provinc.

Senatorski stan, ki je bil dosegljiv le maloštevilnim članom noriške aristokracije, pa je po uspešni vojaški karieri dosegel v Celeji rojeni Tit Varij Klemens (Titus Varius Clemens).
Družina Varijev se je priselila v Celejo verjetno iz severnoitalskega prostora; obogateli so morda z gradbeništvom in kamnoseštvom ter se povzpeli med člane rimskih vitezov. Tit Varij, ki je bil rojen ok. leta 115, je bil ob podpori njegove družine že od mladih nog vzgajan v duhu in pripravah na bodočo vojaško kariero. Posebne »zveze rimske mladine« so gojencem nudile predvsem vojaško vzgojo in tudi prve izkušnje na tem področju. V času izobraževanja se je Klemens vsaj trikrat izredno izkazal, kar mu je pri napredovanju na široko odprlo vrata.

Svojo kariero je začel kot načelnik (prefekt) 2. galske kohorte ok. leta 135, nato je bil tribun XXX. legije, poveljnik konjenice II. panonskega oddelka, poveljnik pomožnih čet, poslanih iz Španije v Tingitansko Mavretanijo in poveljnik dvojnega oddelka britanske konjenice.

Uspešno vojaško kariero je nadaljeval z visokimi upravnimi funkcijami, kot prokurator Kilikije, Lusitanije, prokurator Mavretanije (153-154), bil je upravitelj Recije (156-157) ter Belgike in obeh Germanij (ok. 160). Pod cesarjema Markom Avrelijem (161-180) in Lukijem Verom (161-169) je bil med letoma 162 in 165 vladarski tajnik v Rimu (ab epistulis augustorum).

Viri ne poročajo o njegovem delovanju v času Markomanskih vojn. Verjetno je, da je sodeloval pri osnovanju legijskega tabora v Ločici pri Polzeli (ca. 168-172), torej na ozemlju, ki ga je še od mladih nog odlično poznal. Leta 177 je že omenjen kot član ožjega vladarskega sveta. Vsekakor bi bilo njegovo delovanje v zvezi z legijskim taborom ter vojaško cono, ki je bila tu osnovana v času Markomanskih vojn (praetentura Italiae et Alpium, ok. 168/9 - 171), lahko osnova za njegovo članstvo v ožjem svetovalnem svetu cesarja. Njegova prisotnost po teh dogodkih v consilium principis daje misliti, da gre za logično nadaljevanje njegovih vojaških aktivnosti in uspehov v času vojne. Pod cesarjem Markom Avrelijem je bil Klemens sprejet v senat.

V Celju je bilo do sedaj najdenih že enajst njemu posvečenih napisnih plošč, nekaj jih hranijo tudi na Dunaju. Na njih je bila praviloma zabeležena njegova celotna kariera. Številni njemu posvečeni napisi so znani tudi iz drugih provinc in mest po imperiju, npr. iz Metza, Panonije in celo Maroka.

Pomembni Celjani v Evropi:

Pomembni Evropejci v Celju:

DELI S PRIJATELJI