(Arclin, 9.2.1705 - Perchtoldsdorf pri Dunaju 21.11.1774)

Začetnik oceanografije

Janez Žiga Valentin Popovič je bil izjemen mož, mislec, ki ga lahko uvrstimo v sam vrh najbolj vsestransko izobraženih in razgledanih Slovencev 18. stoletja. „Največji učenjak takratne Avstrije, vrli filolog in naravoslovec“, kot ga neskromno označuje Jernej Kopitar, je bil v resnici pravi polihistor z močnim prepričanjem, da tvorita naravoslovje in jezikoslovje naravno celoto.
Celjski Slovenec („Zillerischer Winde“), Janez Žiga Valentin Popovič, je bil rojen 9. februarja 1705 slovenskemu graščinskemu uradniku v Arclinu pri Celju. Filozofske in teološke študije je leta 1728 končal v Gradcu, vendar pa se za duhovnika ni dal posvetiti. Raje se je odpravil na triletno potovanje po Italiji, nato je bil 15 let domači učitelj pri uglednih štajerskih plemiških družinah in med drugim poučeval tudi slovenščino.

Med bivanjem v Regensburgu je objavil svoje najobširnejše delo „Untersuchungen vom Meere“ (1750). Z njim je čez noč zaslovel kot učenjak. Knjiga sicer predstavlja zbirko naravoslovnih, jezikoslovnih, arheoloških, geografskih in kulturno političnih prispevkov, zbirko izpovedi in znanstvenih načrtov enega vodilnih tedanjih avstrijskih mislecev. Kljub vsebinski pestrosti pa njegove razprave o morju pomenijo nekakšen začetek oceanografije.

Leta 1753 je prevzel stolico za nemški jezik in govorništvo na dunajski univerzi, ki je bila šele štiri leta prej ustanovljena prav na pobudo njegovega hudega nasprotnika, Johanna Christopha Gottscheda. Tako je Slovenec, Popovič, tudi spisal prvo nemško opisno slovnico, prilagojeno za avstrijske cesarske dedne dežele – na pobudo cesarice Marije Terezije je leta 1754 izdal „Die nothwendigsten Anfangsgründe der Teutschen Sprachkunst zum Gebrauche der Oesterreichischen Schulen“, ki je bila dobesedno razgrabljena.

Pomembni Celjani v Evropi:

Pomembni Evropejci v Celju:

DELI S PRIJATELJI